Mesta po meri ljudi

Vedno večji delež svetovnega prebivalstva prebiva v mestih. V naslednjih letih je opaziti trend, da se bo ta delež še povečeval in v nekaj desetletjih lahko pričakujemo, da bo v mestih prebivalo kar 80 % vsega prebivalstva na svetu. To seveda zastavlja mnoga vprašanja – kako bo z kvaliteto življenja ob tako naglem povečanju števila prebivalstva v posameznih mestih, kako bo s prometom, kako bo z energetsko oskrbo, kako bo z onesnaževanjem, ipd. Vse to so izzivi, ki se jih moramo kot družba lotiti predvsem iz vidika urbanizacije in urbanističnega planiranja.

Več cest pomeni več prometa

Raziskave velikih zahodnih mest so pokazale zanimiv trend. Gradnja več cest takih mest ni razbremenila ali ublažila prometnih konic, ampak je pomenila le več prometa. Mentaliteta zahodnih družb, vse bolj pa tudi azijskih gospodarstev, ki se naglo razvijajo in v marsičem kopirajo zahod, je še vedno vezana na pomen avtomobila. Mnoga mesta so bila v preteklosti zato zgrajena iz vidika, kako mesto narediti čim bolj avtomobilu prijazno – torej, kako z avtomobili priti povsod, kako povečati cestno omrežje, ipd. Skozi različne študije se je v zadnjih desetletjih pokazalo, da je bil takšen razvoj zgrešen, saj so mnoga mesta postala povsem prepredena s cestami, prometni zamaški pa so kljub več cestam postali nemogoči. Mnogi urbanisti so zato začeli predstavljati vizije mest, ki so zgrajena za ljudi in ne za avtomobile.

Mesta, narejena za ljudi

Mesta, ki so narejena po meri ljudi, so v prvi vrsti mesta, ki pri svojem urbanističnem načrtovanju upoštevajo potrebe in želje svojih prebivalcev. Kljub temu, da smo si ljudje tako zelo različni, pa je na različnih koncih sveta mogoče opaziti, da si prebivalci mest želijo podobne stvari. Ena izmed najpogostejših je povečanje zelenih površin in izboljšanje zraka, ki ga dihajo prebivalci mesta. Mnoga mesta so zato že začela z načrtno pogozditvijo oziroma ozelenitvijo določenih predelov mest, ki so jih prej prekrivali ceste, pločniki in beton. Pogosto si ljudje želijo javnih površin, kjer bi se lahko družili in sprehajali, njihovi otroci pa bi se tam lahko brez bojazni igrali. V ta namen so mnoga mesta začela z zapiranjem mestnih središč za promet, prej prometne ulice so tako spremenili v široke pešcone, na katerih je zaživelo življenje, o katerem poprej ni bilo ne duha ne sluha. Na ta način je mogoče izboljšati kvaliteto zraka v mestnih središčih, hkrati pa je tako mogoče ljudi izvabiti na ulico, na javne površine, kar je zelo pomembno iz vidika zadovoljstva ljudi. Ljudje smo namreč socialna bitja, zato je pomembno omogočiti površine, na katerih je mogoče skupno sprehajanje, pitje kave, druženje, ukvarjanje s športom, ipd. Dober primer mesta, ki je narejeno oziroma zgrajeno za ljudi je Kobenhaven, kjer imajo glavno besedo prebivalci mesta, daleč pred avtomobili pa so kolesarji. Gre za mesto, ki velja za ljudem prijazno mesto, ki se ponaša z enostavno dostopnostjo in mobilnostjo za vse.

Mesta se bodo torej morala preobraziti iz prostorov, kjer ljudje po službi hodijo spat v svoja stanovanja, v prostore, v katerih si zares želijo živeti. Še posebej, če pomislimo, da bo v prihodnosti v mestih prebivalo toliko ljudi in bo od njihovega zadovoljstva odvisno zadovoljstvo družbe kot celote.