Pravijo, da je vsaka nosečnost drugačna, toda vseeno sem bila prepričana, da bom pri drugi nosečnosti že vedela vse, kar me je pri prvi še begalo. Moja prva nosečnost je sicer potekala povsem brez komplikacij ali kakršnih koli težav. Pri ginekologu sem bila samo na rednih pregledih in nasploh se med nosečnostjo z zdravjem sebe ali otroka nisem obremenjevala. Samoumevno se mi je zdelo, da sva oba zdrava in da se dojenček v trebuhu razvija normalno. V drugo sem že na začetku nosečnosti več časa razmišljala o tem, ali bo nosečnost potekala normalno, ali bo z dojenčkom vse ok, itd. Tako sem kar nestrpno pričakovala pregled nuhalne svetline, da bi se potrdilo, da je z otrokom vse ok. Pri prvi nosečnosti o takšnih morebitnih zapletih sploh nisem razmišljala in se s tem nisem obremenjevala, sem pa veliko več brala in se zanimala za vsakršne informacije o porodu, negi novorojenčka, negi mamice po porodu, dojenju, itd. V drugi nosečnosti sem nasprotno večino tega še vedela, saj sem zanosila samo 2 leti po rojstvu prvega otroka, pa tudi manj časa sem imela na razpolago za veliko branja ali premišljevanja. Na drugega otroka sem gledala povsem drugače, najbrž tudi zato, ker sva se zanj s partnerjem kar nekaj časa trudila. Tako sem se v tem obdobju nekako začela zavedati, da zanositev in zdrav dojenček ni kar nekaj samoumevnega, ampak je velik blagoslov.
Ker je v prvi nosečnosti vse potekalo povsem brez bolečin in težav, sem se seveda zapletov v drugi nosečnosti močno ustrašila. Na kaj takega te ne more pripraviti nobena knjiga, film ali članek na spletu. Težave so se začele že zvečer – šlo je za bolečino v predelu trebuha. Bolečina v spodnjem delu trebuha v nosečnosti je lahko znak različnih težav – nekaterih zelo resnih, pa tudi drugih, povsem rešljivih. Seveda sem takoj pomislila na najslabše – spontani splav. Ker sem bila šele v 12 tednu nosečnosti, bi bilo to tudi povsem mogoče. Vseeno nisem želela delati panike, ampak sem se takoj ulegla, nekoliko privzdignila svoje noge z blazino in se skušala sprostiti. Bolečine so sicer trajale še nekaj časa, toda počasi so začele pojenjati. Zdi se mi, da so zares izzvenele šele nekje sredi noči, ko sem se tudi sama pomirila. Zjutraj vseeno nisem bila mirna, zato sem odšla na pregled k svojem ginekologu. Ta je potrdil, da je z otrokom in mano vse v redu, predpisal mi je magnezijeve šumeče tablete (proti otrdelemu trebuhu), naročil naj veliko počivam, bolečino pa pripisal utrujenosti in raztezanju materničnih vezi. Na koncu se je torej vse končalo dobro, vendarle pa nobene neobičajne bolečine v nosečnosti ne gre spregledati. Če niste mirne, se raje oglasite pri vašem ginekologu. Prvi in najpomembnejši ukrep pri kakršnih koli bolečinah v trebuhu pa je obilo počitka. Pogosto naj bi namreč bolečine minile same od sebe, če se nosečnica uleže in sprosti. Nasploh se je treba zavedati, da je vsaka naslednja nosečnost za žensko telo nekoliko bolj obremenjujoča, zato lahko nastopijo razne zdravstvene nevšečnosti ali zapleti. To je seveda odvisno tudi od tega, v kakšnem zdravstvenem in kondicijskem stanju je žensko telo pred zanositvijo.
Preberite si tudi o pozitivnih učinkih balneoterapije. Več!