Le komu niso znani prizori dolgih kolon avtomobilov, ki nepremično stojijo na cesti in jih spremljajo obvestila o dolžini zastojev? To se ne dogaja samo v tujini, temveč je zelo pogosta realnost tudi na slovenskih cestah. Kolone vplivajo na okolje, stopnjo onesnaževanja in tudi na naš potovalni čas in stroške. Pogosti prometni zastoji so eden glavnih razlogov za vedno pogostejše debate o prehodu na bolj trajnostno prometno strategijo oziroma k bolj trajnostnemu konceptu mobilnosti.
Kaj je trajnostna mobilnost?
Trajnostna mobilnost je tista mobilnost, ki je istočasno okoljsko sprejemljiva, socialno pravična in spodbuja razvoj gospodarstva. Ukrepi prometne politike morajo tako zagotoviti, da ima vsakdo zadovoljeno potrebo po premikanju, pri tem pa je potrebno paziti, da se to zgodi ob nižjih stroških, manjšem tveganju, manjših stranskih učinkih in manjšem vplivu na okolje. Glavno vodilo trajnostne mobilnosti je tako zadovoljiti potrebe vseh ljudi po mobilnosti, obenem pa zmanjšati promet. Trajnostna mobilnost tako spodbuja vključevanje hoje, kolesarjenja, uporabe javnega potniškega prometa in alternativnih načinov mobilnosti v naše vsakdanje življenje.
Trajnostna mobilnost v Sloveniji
Slovenija, in Slovenci, slovimo kot izredno na avtomobile navezana država in narod. Imamo namreč radi udobje, pa četudi to pomeni, da bomo vsaj dve uri dnevno preživeli v koloni na poti v in iz službe. Sistem javnega prometa je nezadovoljiv, tako v glavnem mestu Ljubljani kot na periferiji in drugih delih države, kjer se odsotnost urejenega javnega prometa najbolj pozna. Za izobraževanje s področja mobilnosti skrbi Slovenska platforma za trajnostno mobilnost za katero skrbi Sektor za trajnostno mobilnost in prometno politiko Ministrstva za infrastrukturo Republike Slovenije.
Kot najboljši primer prometne urejenosti pa še vedno lahko izpostavimo Ljubljano, kjer se ogromno prometa opravi s kolesom, saj Mestna občina Ljubljana velja za enega kolesarjem najbolj prijaznih mest. Kolesarjenje pa spodbuja tudi s sistemom Bicikelj, ki beleži velike uspehe. Veliko prometa pa se opravi tudi z avtobusnim prevozom in s hojo, kot zelo pozitivna praksa pa je izpostavljeno zaprtje strogega centra za avtomobilski promet. Vedno bolj popularni pa so tudi električni skiroji, uporaba katerih pa še vedno buri duhove. L
Trendi mobilnosti v prihodnosti
Tako direktorica družbe AMZS Lucija Živa Sajevec kot Andrej Brglez, direktor Inštituta za civilizacijo in kulturo, vidita kot narekovalca trendov v mobilnosti elektriko. Tudi na naših cestah je namreč vedno več električnih avtomobilov, električnih koles in v zadnjem času predvsem električnih koles. Poseben optimizem jima vlivajo predvsem mlajše generacije, ki niso več tako navezane na lastni avtomobil in ki rade posegajo po alternativnih oblikah mobilnosti, kot je na primer »car-pooling« oziroma »car-sharing«.
Pozitivnim premikom v smer trajnostne mobilnosti pa je potrebno poudariti, da se v našem prostoru še vedno premalo govori o javnem prometu, za ureditev katerega se tudi namenja bistveno premalo sredstev, kljub temu, da se država (vsaj na deklarativni ravni) zavzema za vzpostavitev sistema parkiraj in spelji (P+R), povečano gradnjo površin za pešce in urejanje postajališč javnega prometa.
Kako lahko sami prispevamo k trajnostni mobilnosti
Začnemo lahko s tem, da zmanjšujemo lastno potrebo po mobilnosti, kar v praksi ne pomeni, da se odpovemo izletom z avtomobilom v kakšen oddaljen kraj temveč predstavlja predvsem zmanjšanje števila krajših voženj, ki jih lahko opravimo z avtobusom, kolesom ali pa se odpravimo kar peš. Drugi korak je vožnja s kolesom, saj je kolo optimalno prevozno sredstvo za premagovanje krajših pa tudi daljših razdalj. Prispevamo lahko tudi z uporabo javnega prevoza, lokalnem nakupovanju ter z energetsko varčno in učinkovito vožnjo.