Pasivna hiša je najbolj energijsko varčen način gradnje

Vse več novogradenj pri nas se spogleduje s pasivno hišo. Strokovnjaki so si enotni, da je gradnja pasivne hiše trenutno najbolj energijsko varčen in optimalen način gradnje. V nekem smislu je gradnja pasivne hiše kar standard energijsko varčne in trajnostne gradnje. V preteklosti je sicer veljalo, da moramo za tovrstno hišo odšteti precej več denarja, danes pa izračuni kažejo, da je klasična gradnja samo malo cenejša od pasivne, pa še ta razlika se pri energijskih prihrankih v pasivni hiši zelo hitro povrne. Glede na to, da gre razvoj gradnje v zagotavljanje maksimalne varčnosti in tudi udobja zato ne preseneča, da se vse več lastnikov, ki se odloča za novogradnjo, odloči za pasivno gradnjo in spregleda razliko v ceni investicije v primerjavi s klasični gradnjo. Glavne značilnosti pasivne gradnje so dobro toplotno izolirano podstrešje, tla in stene, okna in vrata po pasivnih standardih, sistemi prezračevanja z rekuperacijo, doseganje čim večje zrakotesnosti, itd.

Kako poteka pasivna gradnja?

Dnevi, ko so se gradnje hiše lotili ljudje kar s pomočjo sosedov, sorodnikov in prijateljev so mimo. Pasivna hiša namreč zahteva skrbno načrtovanje, še toliko kompleksnejša pa je sama izvedba tovrstne gradnje. Če gradnja ni ustrezna in izvedena kakovostno (natančno, skrbno, preudarno), potem tudi hiša ne bo izpolnjevala standarde pasivne gradnje. Brez izjeme to pomeni tudi strog nadzor nad izvajalci del in redno kontroliranje poteka del.

Kaj nudi pasivna hiša v primerjavi s klasično gradnjo?

Klasična gradnja se v primerjavi s pasivno izkaže za slabšo izbiro, še posebej, če pogledamo iz vidika prezračevanja, temperature in vlažnosti. Pasivna hiša se namreč lahko pohvali z nenehnim prezračevanjem. To se izvaja s pomočjo rekuperatorja, ki skrbi, da se v prostor ves čas dovaja svež in ogret zrak, odpadnega pa odvaja ven. To je po mnenju strokovnjakov tudi edini način, da se izognemo pojavu kondenzacije na oknih in plesni. Poleg nenehnega prezračevanja je v pasivni hiši ves čas tudi stabilna temperatura, brez velikih temperaturnih nihanj preko dneva in ponoči. V klasični gradnji je nekaj povsem običajnega, da se ponoči hiša ali stanovanje precej ohladi, kar pomeni, da se prebudimo v hladno stanovanje, ki ga je potrebno zjutraj dobro ogreti – za to pa se seveda porabi veliko več energije, kakor če bi bila temperatura ves čas stabilna. V pasivni hiši se zato prostori zelo hitro ogrejejo, včasih zadostuje že nekaj ur sonca, ki sveti skozi okna, ki so običajno obrnjena proti zahodu ali jugu. Na koncu je seveda pasivna hiša v primerjavi s klasičnimi hišami boljša izbira tudi, ko gre za vidik varčnosti. Pasivna hiša na letni ravni pri ogrevanju porabi zelo malo električne energije ( pri ogrevanju s toplotno črpalko). Po nekaterih ocenah naj bi bili prihranki kar 4-kratni. Razlog za to je vgrajena toplotna izolacija, ki prekinja toplotne mostove, ki se v klasični gradnji pojavljajo pri terasah, balkonih, zunanjih stopnicah, itd. Pomembno je tudi, da v pasivno hišo vgradimo kvalitetno in energijsko ustrezno stavbno pohištvo. Okna morajo biti tri-slojno zastekljena in morajo imeti dobro izoliran okvir. Toplotna prehodnost okna tako ne sme preseči 0,8 W/m2K. Pomemben vidik je tudi zrakotesnost, ki je klasična gradnja v taki meri ne more dosegati. Običajno se pri pasivni hiši uporablja lesena okna. Več o tem, pa si lahko preberete tudi tukaj!