V preteklosti so poznali zgolj naravne načine za ohlajanje telesa in prostorov, v katerih so bivali. Povečini je to pomenilo, da so svoja bivališča gradili v skladu s klimatskimi razmerami, v katerih so prebivali. V vroči podnebjih so tako na primer gradili hiše iz materialov, ki se težje pregrevajo. Danes je mnog, predvsem starogradenj, povsem neprimernih na spremenjene klimatske razmere, s katerimi se srečujemo zaradi človekovih invazivnih posegov v naravo in okolje. Zato se veliko število ljudi odloča za nakup prenosne ali fiksne klimatske naprave, s katero v vročih dneh hladijo pregreta stanovanja in prostore. Kljub blagodejnemu hladu, ki ga takšne naprave lahko dosegajo, pa je po drugi strani moč slišati številne ugovore zoper njihovo uporabo, ki temeljijo predvsem na študijah in ugotovitvah o škodljivih vplivih klim na naše počutje.
Klimatske naprave imajo tako poleg svoje hvalevredne funkcije tudi nekatere negativne vplive na človekovo počutje. Prva izmed takšnih težav, o kateri slišimo pogoste pritožbe s strani uporabnikov klim, je njihovo povzročanje glavobolov in raznih drugih bolečin na najrazličnejših predelih telesa. Takšne bolečine so posledica »napihanosti« ali pretirane izpostavljenosti delovanju klime. Drug pogost negativen vpliv je temperaturni šok, ki ga pogosto doživimo, ko iz ohlajenega prostora stopimo ven v ogreto okolico. Naslednji problem je izsušen zrak, ki ga v prostor oddaja klimatska naprava. Zaradi postopnega mešanja se te suhosti človek navadno ne zaveda, kar povzroča počasno dehidracijo njegovega telesa in v skrajni konsekvenci bolečine v glavi, grlu, pekoče oči itd. Zadnja, a zato nič manj pomembna, negativna lastnost klima naprav pa je njen škodljiv vpliv na okolje in onesnaževanje, ki ga povzroča (z odpadno vodo, porabo energije itd.). S tem posredno negativno vpliva tudi na človeka, ki je del tega okolja.
Zaradi vsega zgoraj naštetega, se je pred nakupom klima naprave smiselno dobro pozanimati in premisliti, ali jo sploh potrebujemo. Veliko lahko za ohlajene bivalne prostore naredimo tudi s povsem preprostimi ukrepi, na primer zagrinjanjem oken, v katera je uprto sonce.