Bi sedli na samovozeči avtobus?
| Članek je bil prebran 62 krat.
1 Star2 Stars3 Stars4 Stars5 Stars

Še pred nekaj leti je bilo večini izmed nas najbrž nepredstavljivo, da bi se okoli lahko vozili s samovozečimi vozili, danes pa je razvoj tovrstnih vozil že ena izmed pomembnejših smernic sodobne mobilnosti. Nekateri se nad inovacijami navdušujejo, spet drugi so do samovozečih vozil še vedno precej skeptični, saj dvomijo v njihovo varnost in zanesljivost. Kljub temu se je, vsem dvomljivcem v brk, pred kratkim predstavil ekološki samovozeči avtobus Olli, ki za razvažanje potnikov ne potrebuje voznikov, hkrati pa se sme med vožnjo s svojimi potniki tudi pogovarjati. Gre za minibus, ki ga zaenkrat preizkušajo v nemški prestolnici in pa v nekaterih ameriških mestih, vendar ga še ne pustijo na javne prometnice. Glede na trende in potek razvoja na področju samovozečih vozil pa tudi dan, ko nas bo vozil avtobus brez voznika, najverjetneje ni več daleč.

citroenMinibus Olli ima 11 oz. 12 potniških mest in je namenjen prevažanju potnikov v mestnih središčih. Pritegne zaradi svojega zanimivega videza, prav tako pa tudi zaradi svojih tehničnih lastnosti. Olli ni samo lep in zanimiv, ampak tudi ekološki, saj pri svoji vožnji je oddaja izpušnih plinov, ampak deluje na elektriko. Gre za samovozeče vozilo, ki počasi napreduje k polnem pomenu te besede. Zaenkrat namreč tehnologija povsem avtonomnega avtobusa še ne omogoča, ne da bi tvegala varnost udeležencev v prometu. Samovozeči avtobus Olli ni ravno hiter, saj dosega hitrosti do 20 km/h, kar pa je v mestnem prometu za minibus, ki prevaža potnike med postajališči ravno prav. Njegovi ustvarjalci si seveda želijo, da bi Olli čim prej postal tako dovršen in razvit, da bi bil sposoben samostojne vožnje na javnih prometnicah. Da bi to dosegli, ga zaenkrat preizkušajo v izoliranih testnih okoljih (v Las Vegasu, Miami-ju, Washingtonu, Berlinu, itd.). Ko bo samovozeči minibus prestal testne vožnje v nadzorovanih pogojih, se ga bo najprej uporabljalo na univerzitetnih kampusih, na letališčih ter v drugih podobnih, deloma zamejenih oziroma zaprtih okoljih.

Samovozeča vozila temeljijo na senzorjih za zaznavo okolice, ki so jih pri minibusu Olliju razvili pri podjetju Lidar, v sodelovanju z Googlom. Gre za laserski sistem senzorjev, ki so jih pri Googlu razvili tudi za svoja samovozeča vozila. V Olliju je uporabljen IBM kognitivni računalnik z imenom Watson, s katerim se je minibus sposoben pogovarjati s svojimi potniki. Zaenkrat računalnik še vedno nekoliko zmedejo določena narečja, zato se trudijo, da bi čim hitreje odpravili to pomanjkljivost.

Preberite si še več o novem Citroen C3 tukaj.

Samovozeči avtobusi na cestah pred samovozečimi avtomobili?

Razvoj samovozečih vozil vznemirja marsikoga in številna svetovna podjetja, tako manjša kakor gigantska, tekmujejo med sabo v tem, komu bo prej uspelo čim bolj izpopolniti tovrstna avtonomna vozila. Trenutno razvoj na področju samovozečih avtobusov nekoliko prehiteva razvoj samovozečih avtomobilov. Tako se francoski samovozeči avtobusi že vozijo po Parizu, pa tudi po Finski. Kljub hitremu razvoju in napredku na tem področju pa so številni strokovnjaki precej skeptični in menijo, da samovozeči avtomobili na javne prometnice ne bodo prodrli še vse do leta 2030. Govoreči avtobus je tako začetek, ki se mu bomo očitno morali privaditi, tega pa so se njegovi ustvarjalci lotili tako, da bi Olli-ja kar čim bolje usposobili za pogovor s potniki – na ta način naj bi se potniki v avtobusu brez voznika počutili varneje, bolje in bi vozilu brez voznika prej začeli zaupati. Seveda nas do pogovarjanja z Ollijem ali podobnimi samovozečimi avtobusi loči še kar nekaj časa, še posebej, če pomislimo na vse izzive, ki še čakajo njegove ustvarjalce (npr. s kom se bo pogovarjal Olli, če ga bo ogovorilo več potnikov hkrati ali pa bo v vozilu glasen hrup).

Morda potrebujete prevoz po naročilu? Preverite tukaj!

© 22. 07. 2017 - WinRar.si. Oglaševanje.